Preskoči na vsebino

nalagam novice...

Vsa približevanja ljubezni, vsa trkanja na prsi, češ, jaz pa nisem tak, ker to izpolnjujem, in zlasti vsi ponaredki ljubezni, ki jih nenehno proizvaja porabniška družba, nam nič ne pomagajo. Tudi težave po družinah so odvisne od tega, s katerim in kakšnim Bogom smo v zvezi. Vse razprtije, vsi razkoli, vsa sovraštva, vse ločitve, vse razveze, vse, kar se nagrmadi, zlo, hudo zlo za otroke, za družine, za ljudi, izvira iz te neopravljene naloge, da bi jasno povedali, kateremu Bogu pripadamo! Naše besede in naša dejanja so posledica te pripadnosti, iz vere v določenega Boga, ki ni nujno Bog, o katerem je govoril in s katerim je komuniciral Jezus Kristus. Ni bolj prazne besede in zlasti ni bolj zlorabljene besede, kakor je beseda Bog. Molk o Bogu. Družine, kjer se molči o Bogu. okolje, kjer ni nobene govorice o Bogu, kjer ni nobene teze o Bogu, kjer je molk, kjer je praznina Boga, kjer je neodmevnost na Boga, kjer ni povednosti o Bogu, je »božja« praznina in čleveška praznina. Molku enakovredna zgodba je, kadar in kjer je beseda Bog problematična, prazna in  zlorabljena. Kadarkoli začnemo: »Jaz verujem v boga, jaz ne verujem …«, ugotovimo, da ne govorimo o isti Osebi, da ne govorimo o isti Besedi, ne govorimo o isti Cerkvi, o istem verovanju, o istem krstu. Govorimo, a se ne razumemo in nastane zmešnjava ob babilonskem stolpu. Naša naloga je izpolnjevati ljubezen. Ni druge poti, ni druge rešitve, samo to – zapoved, da ljubimo svoje in bližnje.